Utrinki s posveta z naslovom Delo s priseljenci pri nas in v tujini

V sredo, 15. 5. 2019, smo na Osnovni šoli Trzin v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja že tretje leto zapored organizirali lokalni posvet, tokrat z naslovom Delo s priseljenci pri nas in v tujini.

Na začetku posveta sta vse zbrane pozdravila ravnateljica Osnovne šole Trzin, gospa Matejka Chvatal, in občinski svetnik, Tone Peršak. Oba sta se strinjala, da je kljub relativno majhnemu številu priseljencev v Trzinu potrebno pozornost usmeriti uspešnemu in hitremu vključevanju učencev priseljencev v šolski sistem ter družbo.

Kot prva predavateljica je prisotne pozdravila dr. Mihaela Knez, ki je zaposlena na Centru za slovenščino kot drugi tuji jezik. Dotaknila se je teme, da je razkorak med tem, kaj učenci priseljenci v slovenščini razumejo in zmorejo povedati ali napisati, ter jezikovnimi zahtevami, ki jih prinaša pouk v slovenščini, zelo velik. Predstavila nam je kar nekaj koristnih nasvetov s praktičnimi primeri, kako lahko učitelji pri tem pomagamo in jih opolnomočimo za samostojno izražanje.

Ker pogosto slišimo, kako je v tujini boljši sistem vključevanja priseljencev v vzgojo in izobraževanje, je bilo zanimivo predavanje gospe Alide Zagorc Šuligoj. Predstavila nam je temo jezikovna integracija priseljencev na Švedskem, ki velja za priljubljeno državo med priseljenci, ter izpostavila, da so se v zadnjem času prej precej liberalno usmerjene politike priseljevanja na Švedskem zaostrile.

Po odmoru nas je razvedril otroški pevski zbor Osnovne šole Trzin z afriško in slovensko pesmijo pod mentorstvom gospe Mateje Košir ter gospe Barbare Karba.

Nadaljevali smo s praktičnimi primeri vključevanja priseljencev v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Najprej je svetovalna delavka, gospa Andreja Črešnik, predstavila bogate izkušnje Vrtca Črnuče z vključevanjem otrok priseljencev v njihov vrtec.

Gospa Sladjana Jović Mićković, multiplikatorka na Osnovni šoli Livada, je z nami delila izkušnjo, na kakšen način poučuje učence priseljence slovenščino kot drugi jezik. S sabo je prinesla kar nekaj učnega gradiva in učbenikov.

Gospa Nina Tramšek, profesorica na Srednji šoli Domžale, je predstavila izkušnje z njihove srednje šole ter povedala, kako so letos prvič izpeljali intenzivni tečaj slovenskega jezika v strnjeni obliki.

Gospa Mojca Jelen Madruša, strokovna koordinatorica projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, je z nami delila svoje navdušenje nad slišano slovensko besedo na Dunaju, v Banji Luki ter Sarajevu.

Sledila je osebna izpoved gospe Arbnore Avdylaj, ki ni nikogar pustila ravnodušnega. Zelo čustveno je podoživela begunsko pot njene družine, kako so bežali s Kosova proti Švici. Ko se je vojna na Kosovem končala, so se na željo njenega očeta vrnili, vendar kmalu ugotovili, da si tam ne bodo uspeli ustvariti srečnega in varnega življenja, zato so se kot migranti priselili v Slovenijo. Gospa Arbnore je krasen zgled, kako se lahko s trudom doseže marsikaj, saj je v Sloveniji zaključila univerzitetni študij.

Za konec pa je vse udeležence dodobra nasmejal in razvedril gospod dr. Noah Charney, ameriški pisatelj, umetnostni zgodovinar ter predavatelj, ki že osem let živi in dela v Kamniku. Multiplikatorka Ana Podvršnik se je z njim pogovarjala o njegovi knjigi Slovenologija. Gospod Charney je izpostavil prednosti življenja v Sloveniji ter še enkrat zatrdil, da je Slovenija najboljša dežela na svetu.

Udeleženci posveta smo domov odšli z marsikatero idejo, kako lahko prispevamo k uspešnejšemu vključevanju priseljencev.

Zapisala multiplikatorka Ana Podvršnik