Šolski projekti

CAP program v 3. in 4. razredih 

Otroci so zaradi svoje ranljivosti lahko žrtve nasilja. Da bi jih zaščitili pred nasiljem, je pomembno, da jim na pravi način povemo o nasilju in jim predstavimo možnosti, kako se lahko sami zaščitijo v zanje ogrožujočih situacijah.

Na naši  šoli že od leta 2012  izvajamo program CAP (Child Assault Prevention) – program za preventivo zlorabe otrok.

Program temelji na poučevanju otrok o realnosti zlorab, zato, da bodo znali prepoznati in se spoprijeti s potencialno nevarnimi situacijami, ne glede na to, ali gre za nasilnega vrstnika na igrišču ali za spolno zlorabo.

Otrokom se preko igre, na pozitiven in njihovi starosti prilagojen način, predstavi, kako lahko prepoznajo nevarne situacije in se ustrezno odzovejo nanje.

Poudarek programa je na krepitvi otrokove samozavesti, zaupanja vase, pomoči vrstnikov in tega, da o zlorabi pove nekomu, ki mu zaupa.

Delavnice  izvajamo 2 šolski uri v 3. razredu in 1 šolsko uro v 4. razredu.

V prvem delu se pogovarjamo  o osnovnih človekovih pravicah in kaj se zgodi, če  nam nekdo  te pravice odvzame (pravica biti močan, varen in svoboden). V nadaljevanju  preko iger vlog  predstavimo  tri različne oblike nasilja:

  • prizor z nasilnim vrstnikom (spoznavanje temeljnih pravic, reci »Ne«, pomoč vrstnikov)
  • prizor z neznanim odraslim ( ohranjanje varnostne razdalje, samoobrambne strategije , varovalni krik, vaje v opisovanju , reci »NE«)
  • prizor s poznanim odraslim (varne in nevarne skrivnosti, varni in nevarni dotiki, reci NE, povej zaupni osebi)

Po vsakem odigranem prizoru, v katerem se predstavi ena od situacij zlorabe , se  izvajalec z učenci pogovarja o tem, kaj se je zgodilo v odigranem prizoru, o občutkih in katere pravice so bile kršene. Po vodeni skupinski diskusiji se  vsak  prizor odigra še enkrat, vendar v  njem so  uporabljene pozitivne  strategije samozaščitnega odziva.

Po koncu delavnic v razredu, so  učenci  povabljeni na pogovor  z izvajalci o tem, kako jim je bila delavnica všeč, kaj so se naučili, ali jih še kaj zanima.

Vodja programa: Ksenija Rojs Visković, šolska svetovalna služba

 

Moja naj knjiga

V vsakoletni akciji Moja naj knjiga, učenci naše šole glasujejo za svojo najljubšo knjigo. Glasovanje poteka v času okrog slovenskega kulturnega praznika ali ob slovenskih dnevih knjige v aprilu. Po zaključku predstavimo rezultate in izžrebamo dva učenca, ki svojo najljubšo knjigo tudi prejmeta. Razstavimo tudi risbe učencev razredne stopnje.

Koordinator na šoli: Melita Rus

 

Eko bralna značka

Poteka na ravni šole z istimi cilji kot »navadna« bralna značka, le da v ospredje postavlja literaturo, ki
obravnava okoljsko problematiko v širšem smislu. Učenci razredne stopnje jo zagovarjajo pri razrednikih,
učenci predmetne stopnje pa pri knjižničarki.

Koordinator na šoli: Melita Rus

 

Zeleni svet šole

Pomembno je, da se kot šola zavedamo svoje moči, ki jo imamo. Vzgojitelji in učitelji lahko načrtno usmerjamo naše učence in jih učimo živeti tako, da bodo sami lahko ustvarjali boljši svet za svojo prihodnost in prihodnost naših in njihovih zanamcev. Pomembna naloga šole v času, v katerem živimo, je, da človeka spomni in opomni na njegovo povezanost in soodvisnost z naravo. Želimo si, da bi naša šola vzgajala otroke v duhu okoljevarstva, prijateljev narave in v njih budila skrb za okolje in ljubezen do vsega stvarstva. Naloga ni lahka, kajti način življenja sodobnega človeka žal prevečkrat zanemarja pomen spoštljivega odnosa do narave.
Učencem želimo pokazati in jih naučiti, da se z določenimi ukrepi, dejavnostmi in ozaveščanjem da spremeniti način mišljenja in delovanja v družbi, ki je spoštljivejši do narave. Želimo si, da bi učenci spoznali, da je skrb za okolje pravzaprav vrednota, ki bi jo morali usvojiti tako otroci kot odrasli in z njo v mislih graditi naš vsakdanjik. Le tako si lahko obetamo bolj zeleni jutri.

Operativni cilji:
– učenci ločujejo odpadke; v razredu sta koša za biološke odpadke in papir, na hodniku pa so koši za embalažo; 
– v razredih razredne stopnje učenci tekmujejo v uspešnosti pravilnega ločevanja odpadkov;
– ravnateljica na šoli enkrat mesečno pregleda ustreznost vsebin napolnjenih košev v razredih in določi zmagovalca;
– organizatorka šolske prehrane, Lucija Pirc, vodi predavanje o pomenu ločevanja odpadkov za vse učence
na šoli.

Koordinator na šoli: ravnateljica in Lucija Pirc

 

Poskrbimo za zdravje

Fizična aktivnost na svežem zraku je ključ do zdravja, zato bodo učenci, vključeni v PB vsak dan zunaj v vseh
vremenskih razmerah, vsaj nekaj časa. Ob slabem vremenu je skušnjava televizije, igric, tablic še večja.
Koristi vsakodnevnega preživljanja časa zunaj so neprimerno večje od nekaj nelagodja, ki ga prinese
neprijazno vreme. Če čas zunaj kljub slabemu vremenu postane del rutine, tem otrokom omogočimo fizično
aktivnost čez celo leto. Na ugodno počutje otrok vpliva le 20 minut aktivne igre na svežem zraku.

Koordinatorji: vodje skupin OPB

 

Spodbujanje branja pri vseh trzinskih osnovnošolcih

Na šoli smo mnenja, da učenci, zlasti od 5. razreda dalje, premalo berejo. Ker pa je branje zelo pomembno tako za izboljšanje besednega zaklada, dobro vpliva na možgane, odgovarja na vprašanja, odpirajo se nova vprašanja, zmanjšuje stres in še bi lahko naštevali, bomo v prihodnjih šolskih letih branje učencev od 1. do 9. razreda
še bolj spodbujali z različnimi aktivnostmi. Učencem bomo brati pomagali učitelji in tudi starši.

BRALNE AKTIVNOSTI V SKLOPU NALOGE

 

Dostopnost