Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti po svojih predstavnikih povezujejo v skupnost učencev šole (SUŠ), ki jo vodita Barbara Karba in Ana Lončar Burjek. Skupnost učencev šole sprejme letni program dela.
Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge:
- zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti o programu pouka, dnevih dejavnosti, ekskurzijah, interesnih dejavnostih, prireditvah in drugih dejavnostih, ki jih organizira šola;
- spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev;
- organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in obvešča učence o svoji dejavnosti;
- načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.);
- predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje);
- sodeluje pri uresničitvi idej;
- oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem,
- opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.
Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnateljica, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddelčne skupnosti.
Otroški parlament vsako leto skličemo na dve izbrani temi. Ena od tem je enotna za vso Slovenijo, letos je to “Otroci in načrtovanje prihodnosti”. Drugo temo izberejo učenci posamezne šole sami.
Poleg navedenih nalog SUŠ organizira tudi botrstvo, ki je ena od oblik povezovanja učencev na šoli. Prvošolci v začetku leta dobijo svojega botra, enega od učencev iz sedmega razreda, ki jim pomaga pri privajanju na novo okolje, šolski red, jih seznanja z delom in dejavnostmi na šoli. To botrstvo traja do konca tretjega razreda. V letošnjem šolskem letu se bodo med razrednimi urami učenci ob prisotnosti razrednikov predvidoma trikrat organizirano srečali. Srečanja bodo namenjena medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj in skupnemu ustvarjanju. Namen te oblike je izboljševanje odnosov med starejšimi in mlajšimi učenci. V devetem razredu botri zapustijo šolo, njihovi varovanci pa se tri leta pripravljajo na večjo samostojnost in v sedmem razredu postanejo botri prvošolcem.
