Vsako leto smo učenci in učiteljice prvih razredov obiskali dom za ostarele. Z njimi smo ustvarjali, se pogovarjali, zapeli pesmice in se zabavali. Tokrat nam je nastala situacija in pandemija preprečila obisk, zato smo se učiteljice prvih razredov domislile drugačnega sodelovanja.

Učenci so starostnikom narisali risbice, ki smo jih poslali v dom. V kuverto smo priložili tudi pismo. Opisali smo jim varne kotičke, kamor se zatečemo, kadar smo žalostni ali prestrašeni. Povabili smo jih, da se nam v domišljiji pridružijo. Z nami so lahko šli v gore, na morje, ali pa kar v našo dnevno sobo, kjer so lahko z nami popili čaj in poklepetali.

Posvojene dedke in babice iz doma za ostarele smo zelo razveselili s poslanimi risbami, zato so nam odgovorili s pismom. Dogovorili smo se, da jim bomo večkrat poslali naše izdelke, jih razveselili s kakšno fotografijo ali posnetkom.

Ko se prvošolčki sprehajamo po Trzinu, pa radi zavijemo tudi proti domu, da si s stanovalci doma pomahamo na daljavo ter drug drugemu polepšamo dan.

Pismo zahvale

Nancy Vake